Od starodavnih menihov in kozjih pastirjev, ki so žvečili kavne jagode in si kuhali nepraženo kavo, do tekmovanj baristov in popolno natočenih srčkov v naših belih kavah, vsi igramo vlogo v zgodovini kave.
Ste vedeli, da je kava drugo največje trgovano blago na svetu? Le nafta presega količino kave, s katero se danes trguje v svetu. Vsako leto se popije 400 milijard skodelic kave.
Ste se kdaj spraševali, od kod izvira kava ali kje je bila prvič odkrita? Pripravite se, da vas popeljemo na potovanje skozi zgodovinske čase in čez celine.
Kje je izvor kave? To je lahko vprašanje. Na samem začetku je prihajala iz Etiopije. Toda kako so kavna zrna prišla na v vsak kotiček na Zemlji? Na to bomo skušali odgovoriti v tem članku.
Veliko dogodkov in zgodovine je za obdelati, zato si vzemite skodelico kavo 🙂 in nadaljujte z branjem.
Najbolj priljubljena zgodba o izvoru kavnega zrnja se začne s Kaldijem in njegovimi kozami iz leta 700 našega štetja. Kaldi je bil etiopski pastir koz, ki je naletel na svoje koze, ki so se obnašale dokaj nenavadno.
Plesale so in to vsekakor ni bilo normalno. Odkril je, da jedo rdeče jagode in ugotovil, da je to sadje vzrok za to nenavadno vedenje.
Potem ko je naletel na ta čarobni sadež, je svoje ugotovitve delil z menihom, ki je bil navdušen nad tem, da je našel nekaj, kar mu bo pomagalo ostati buden vso noč, ko je molil.
Druga zgodba pa trdi, da je Kaldi zrno delil z menihom, ki ni odobraval njihove uporabe in ga je vrgel v ogenj.
Rezultat je bila čudovita, prijetna aroma, ki je postala prva pražena kava na svetu. Kmalu zatem so zrna zmleli in skuhali, da bi dobili tisto, kar danes poznamo kot kavo.
Čeprav zgodbe o Kaldiju in njegovih kozah in menihu ni mogoče dokazati, da se je to res zgodilo, je nekaj sigurno: kava prihaja iz Etiopije. Kave iz Etiopije so danes razširjene po celem svetu.
Druga stvar, ki jo zgodovinsko potrjena je, da vemo kam je šla kava potem. V 15. stoletju je šla čez Rdeče morje v Jemen. Pristanišče, v katerega je zrno prvič prispelo, se je imenovalo Mokha oz. Moka. Zaradi vse večje priljubljenosti kave in pošiljanja kave iz pristaniškega mesta je Mocha postala sinonim za kavo. Torej vsakič, ko slišite izraz “mocha”, ko je govora o kavi, zdaj veste, od kod ta izraz izvira. Kava je kmalu postala znana tudi v Egiptu, Perziji in Turčiji. Turčija je znana kot izvor turške kave in njeni edinstveni pripravi.
Postala je znana kot “arabsko vino”. S časom je postala preveč priljubljena, saj so se po vsej Arabiji začele odpirati kavarne. To so bili kraji, kamor so šli ljudje deliti in poslušati pomembne informacije. Tako so postale središče družbenega razvoja.
Vendar pa je na začetku 16. stoletja sodišče v Meki razglasilo kavo za prepovedano, zaradi njenega stimulativnega učinka. Vse te prepovedi so bile sčasoma odpravljene, vendar je bila kava pred tem deležna velikega preganjanja. Na arabskih ulicah so izbruhnili neredi, dokler ni bilo spet dovoljeno piti kavo.
Tok zgodovine kave se spremeni, ko se kavna zrna razširijo na vzhod in zahod, in sicer na vzhod v Indijo in Indonezijo, ter na zahod v Italijo in v ostalo Evropo.
Če je država želela kavna zrna, jih je morala kupiti v Jemnu. Oblastem je bila taka situacija všečna in je skušala naredite vse v njeni moči, da jim nihče ne bi mogel vzeti rodovitnega zrna izpod njihovega nadzora, ter da ga sami začnejo gojiti kje drugje.
V to zgodovino se vmeša Baba Budan, svetnik iz Indije, ki je bil leta 1670 na romanju v Meko. Budan je med romanjem pridobil in nato tudi pretihotapil nekaj plodnih kavnih zrn nazaj v Indijo. Ljudem je bila ta nova pijača okusna, so začeli obširnejše gojenje kave. Z večjo proizvodnjo so lahko začeli tudi prodajati kave iz Indije sosednjim državam in dlje.
V poznem 17. stoletju Nizozemci končno začnejo gojiti kavo.
Desetletja prej so Nizozemci tihotapili kavovce iz Jemna, da bi kavna zrna gojili na Nizozemskem, vendar je zaradi mrzlega vremena njihova ideja o gojenju žalostno propadla.
Tokrat pa so prijatelji iz današnje Šrilanka poslali nizozemskemu guvernerju Jave v Indoneziji sadike kave. Medtem, ko so številne naravne nesreče izničile njihove prve poskuse gojenja kave, so končno leta 1704 posadili nove sadike in kava iz Indonezije je postala glavna izvoz. Sčasoma se je proizvodnje kave preselila tudi na Sumatro in Šrilanko s čimer se je zelo povečala količina gojene kave v Indoneziji.
Kava je končno prispela v Benetke leta 1570 in je hitro postala zelo priljubljena. Leta 1615 se je papež Klemen VIII. odločil, da mora biti pijača satanistična. Ob pregledu pa se je vdal v slavo pijače, ter jo krstil in razglasil za krščansko pijačo.
V letu 1600 so se kavarne pojavile po vsej Evropi v Angliji, Avstriji, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Podobno kot kavarne v Arabiji, so ti kraji postali družabna središča, kjer se je človek lahko vključil v zanimive pogovore in politične razprave. V Angliji so te postale znane kot peni (penny angl.) univerze.
Zadnja meja kave je bila le še Amerika.
Ko je kava že osvojili Afriko in dele Indijskega oceana, ter preplavili Evropo, so se mali kavni zrni nameravali podati še dlje proti zahodu. Da osvojijo vse narode, ki so se dotaknili Atlantskega oceana.
Zadnja meja kave je bila le še Amerika.
Ko je kava že osvojili Afriko in dele Indijskega oceana, ter preplavili Evropo, so se kavna zrna nameravala podati še dlje proti zahodu. Da osvojijo vse narode, ki so se dotaknili Atlantskega oceana.
V začetku 18. stoletja so se Nizozemci odločili razširiti svojo “radodarnost” na način, ki bi za vedno spremenil svet – pridelovanja kave.
Župan Amsterdama je francoskemu kralju Ludviku XIV. leta 1714 podaril mlado rastlino kavovca, čeprav Nizozemci na Nizozemskem niso mogli gojiti kavovcev, so jih lahko ohranjali pri življenju v posebnih rastlinjakih. Ta rastlina je bila zaščitena v kraljevem botaničnem vrtu v Parizu.
Kapitan francoske mornarice Gabriel Mathieu de Clieu je bil nameščen na Martiniku, vendar je bil po naključju na obisku v Parizu. Ta del zgodovine ni jasen ali je na koncu sam ukradel dele kavovca iz zavarovanega rastline kralja Louieja ali pa je kralj Louie sam ukazal de Clieuju, da posadi rastlino kave na Martiniku. Ne glede na to, je de Clieu vzel dele rastline in odplul proti Karibom, ki so imeli idealne pogoje za gojenje kave.
Pot je bila zelo dolga in de Clieu se je trudil ohraniti rastlino pri življenju. Na ladji je bilo malo vode, vendar mu je uspelo ohraniti pri življenju, tako da ji je dal lastno zalogo vode in je bil zaradi tega pogosto žejen.
Ob prihodu na otok je naskrivaj kavovec posadil med preostale rastline, da bi bil le ta varen.
V treh letih so se plantaže kave razširile po Martiniku, St. Dominiqueu in Guadeloupe. To so bile rastline, ki bi sčasoma naselile preostale Karibske otoke ter Srednjo in Južno Ameriko.
Leta 1730 je angleški guverner Jamajke sir Nicholas Lawes na svoj otok prinesel rastline kave. V kratkem času je kava rasla globoko v Blue Mountains, ki je izjemno območje rasti kave.
Brazilija danes pridela več kave kot katera koli druga država na svetu.
Kako se je vse skupaj začelo s kavo v Braziliji?
Brazilski polkovnik Francisco Palheta, je bil leta 1727 poslan v Gvajano, v upanju da reši spor med Francozi in Nizozemci. Njegova prednostna naloga pa je tudi bila dobiti kavo in jo prinesti nazaj v Brazilijo, ne glede na ceno.
Brazilski polkovnik je od francoskega guvernerja zahteval sadike kave. Ker je bila njegova prošnja zavrnjena, je začel svoj rezervni zapeljivi načrt. Svoj zapeljivi načrt je probal na ženi francoskega guvernerja, kar mu je nazadnje tudi uspelo. Tako je od nje pridobil nekaj sadik kavovca.
Te sadike je odnesel nazaj v Brazilijo in pomagal ustanovil največji kavni imperij na planetu.
Šele leta 1822 je proizvodnja kave v Braziliji začela cveteti, ter leta 1852 pa postala največja proizvajalka kave in tako ostaja do danes. Leta 1893 so kavo iz Brazilije prenesli v Kenijo in Tanzanijo, blizu rojstnega kraja kave, kjer so jo gojili v vzhodni Afriki.
Želite biti obveščeni o novostih, akcijah in vodičih? Vpišite svoj e-naslov.
Trgovina
Trgovina
Osnovno
Za uporabnika
